Po Murski kolesarski poti (Murradweg)
Pri Društvu upokojencev v Radencih že vrsto let deluje
kolesarska sekcija. Sekcijo vodi neumorna Vikica Jakopec, ki je izkušena
kolesarka. Zelo dobro pozna vse kolesarske poti v okolici Radencev, pa tudi
druge ceste, ki so primerne za rekreativne
kolesarje. V skupini , ki se ob lepem
vremenu vsak četrtek zjutraj zbere pri Mohorju,
nas je običajno 7 ali 8. Prva je na zbornem mestu skoraj vedno Vikica ali pa jo za dlako
prehiti neuničljivi Tonček. Milica,
Mladen in moja malenkost smo sosedje, ponavadi pridemo skupaj in smo praviloma
točni. Redna člana skupine sta tudi Nada
in Stanko, ki sta bila zelo aktivna in vsestranska športnika, dokler jima je
zdravje to dopuščalo. Tudi onadva sta v preteklih letih veliko prekolesarila,
med drugim tudi vse težje klance v bližnji in daljni okolici našega kraja.
Zadnja običajno pride Štefka, ona spoštuje akademsko četrt. Če utegnejo oziroma so prosti obveznosti, največkrat
povezanih z varstvom vnukov in vnukinj, so občasni člani naše skupine še Danica,
Marija, Jožica in Franjo.
Vikica nas vodi na kolesarska popotovanja, katera so dobro
prilagojena letnemu času, kondiciji posameznih udeležencev, stanju cest in
vremenskim razmeram. Upošteva dela na cestah, nevarnost poslabšanja vremena,
smer vetra, zdravstveno počutje šibkejših članov skupine. Tako so naši izleti
včasih dolgi le 15 ali 20 km, kdaj drugič pa se odpeljemo tudi 4o in več km daleč.
Praviloma vedno izbiramo kakšno pot, ki je v tisti sezoni še nismo
vozili. Zelo pogosto nas pot vodi k reki
Muri in potem ob reki navzgor ali navzdol.
sedijo Nada, Štefka, Danica Vikica in Milica, stojijo Tonček, Stane, Mladen in Bojan |
Večkrat se odpeljemo proti Gornji Radgoni, tam prečkamo
Muro in se preko Radkesburga in Sicheldorfa
pri Gederovcih vrnemo v Slovenijo, nato pa ob toku Mure kolesarimo skozi
Murske Petrovce in Petanjce nazaj v Radence. Seveda se vmes obvezno ustavimo v Gederovcih v
birtiji pri Verešu na kremšnitah …ups, kremnih rezinah. Mirno se lahko
primerjajo s tistimi bolj slovitimi blejskimi…
Spet drugič se odpeljemo do Apač in tam prečkamo Muro preko
kolesarskega mostu, zgrajenega posebej za turistično kolesarjenje ob reki.
Nato se po odlično urejenih asfaltnih in
ponekod tudi makadamskih poteh v sosednji Avstriji mimo Dietzena vrnemo do Bad
Radkesburga. Te lepe kolesarske poti
vodijo ponekod zelo tesno ob toku Mure.
Ob njej so številne mrtvice in bajerji, ki so nastali po izkopavanju rečnega
proda. Na višku sezone, ko smo
kondicijsko že dodobra utrjeni , se včasih odpeljemo do Vučje vasi in tam prečkamo Muro, nato pa ob levem bregu vozimo
nazaj navkreber. Ali pa prevozimo vso Apaško dolino in Muro prečkamo v
Cmureku. Skorajda ni četrtka, ko ne bi
kolesarili preko Mure in ob Muri.
kolesarski most čez Muro v Črncih |
In na eni izmed takih naših voženj ob Muri mi je Stane
omenil, da obstaja kolesarska pot, ki poteka od izvira Mure v Avstriji do izliva
Mure v reko Dravo v sosednji Hrvaški. Pot je menda dolga okrog 470 km in je dobro označena. Ob njej so predvsem na
območju Avstrije številna prenočišča, ki so za sorazmerno ugodno ceno na voljo
kolesarjem. Zastrigel sem z ušesi. Ta
pot bi bila kot nalašč za poletno
pustolovščino. Takoj, ko sem prišel domov s kolesarjenja, sem
pričel brskati za informacijami na internetu.
Z lahkoto sem našel stran http://www.murradweg.com/sl, na kateri
sem našel vse informacije, ki so mi bile potrebne za načrtovanje tega
kolesarskega izleta.
O Muri
Mura je reka, ki izvira v Avstriji v pokrajini Salzburg, v
gorovju Nizke Ture. Avstrijsko ime reke
je Mur, slovensko, hrvaško in madžarsko
se ji reče Mura, po prekmursko pa je Müjra, pa tudi Möra. Izvir Mure je v gorski
dolini Murwinkel na nadmorski višini
1898 metrov.
Reka meri v dolžino 438 km,
od tega je v Sloveniji 95 km. Vendar
si 67 km dolžine reke delimo z državo
Avstrijo, saj je v tem delu Mura mejna reka. Meja poteka praviloma po sredini
rečnega toka. Na Hrvaškem teče Mura v
dolžini približno 55 km. Na tem delu svoje poti je nekaj časa mejna reka med
Hrvaško in Madžarsko. Pri kraju Legrad
se Mura izliva v reko Dravo, tako da se njena pot preko Donave konča v Črnem
morju.
izvir Mure v Avstriji |
Porečje Mure torej sega v štiri
države - Avstrijo, Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Večji pritoki Mure v
Avstriji so Mürz (Murica), Taurach, Liesing, Kainach in Solba, v Sloveniji pa
Ledava in Ščavnica. Večja mesta ob Muri
so v Avstriji Murau, Judenburg, Knittelfeld, Leoben, Bruck an der Mur, Gradec
(Graz) in Lipnica. Pri Špilju se Mura dotakne slovenske meje, v Slovenijo pa
vstopi v Gornji Radgoni oziroma natančneje nekaj kilometrov za Radgono v bližini Šratovec. Nato teče mimo Radencev
in Veržeja do Murskega Središča, kjer se poslovi od slovenskega ozemlja in
nadaljuje svojo pot po Hrvaški. Mura ima
v Gornji Radgoni povprečni pretok okrog 157 m3, kar jo med slovenskimi rekami
uvršča na tretje mesto, za Dravo in Savo.
Najvišje stanje vode je meseca
maja, ko se tali sneg v Alpah. Leta 2005 so v Radgoni izmerili pretok 1350 m3,
kar je skoraj desetkrat večja količina vode kot je celoletno povprečje! Takrat
so bile seveda velike poplave, ki pa niso povzročile prehude škode, ker je Mura
večinoma vseeno ostala za poplavnimi nasipi.
Muro v Avstriji s pridom izkoriščajo za pridobivanje
električne energije, saj so na njej zgradili kar 22 pretočnih elektrarn, v
glavnem z majhnimi akumulacijskimi zajetji. V Sloveniji zaenkrat elektrarn še
nimamo, predvsem zaradi močnega odpora zelenih gibanj, ki si prizadevajo Muro
obdržati nedotaknjeno. Le v Ceršaku je
ena manjša hidrocentrala, ki jo je še pred 2.svet.vojno zgradila tovarna
papirja v Ceršaku za svoje potrebe. V
predalih pa čakajo načrti za izgradnjo osmih hidrocentral - Sladki Vrh, Cmurek,
Konjišče, Apače, Radgona, Radenci, Veržej
in Hrastje Mota.
Od Razkrižja dalje je
Mura zopet obmejna reka, na tem mestu med Slovenijo in Hrvaško. Vendar meja ne
poteka po sredini sedanjega toka, ampak po nekdanji strugi, kjer pa je Mura
pogosto menjavala tok. Zaradi tega je v tistih krajih nekaj slovenskega ozemlja
na levi strani reke, nekaj hrvaškega ozemlja pa na desni obali reke. To vodi do
mejnih sporov in nerešenih vprašanj glede poteka meje.
Mura je poplavna reka. V zgodovini je na panonskih ravnicah
pogosto menjavala svojo strugo in ustvarjala obširne obvodne loge, v katerih je
bogata flora in favna, tipična za poplavna območja. V 20.stoletju pa smo ljudje
reko obdali z močnimi protipoplavnimi nasipi, s katerimi smo loge omejili le na območja tesno ob reki.
Zaradi tega se je struga reke poglobila, tok je postal močnejši in podtalnica na celotnem območju Pomurja se
je drastično znižala. Kljub občasnim poplavam se sedaj srečujemo tudi s
sušo.
Ena izmed značilnosti Mure so
tudi mrtvice – plitva jezerca v
opuščenih strugah, ki so nastale v preteklosti, ko je reka še prosto vijugala
sem in tja po ravnini ter delala velike meandre ali okljuke. Zanje je značilna
specifična vodna vegetacija in bogat živalski svet. V bližini Radgone so takšne
mrtvice v znani Lisjakovi strugi.
Najdemo jih tudi v bližini Radencev. V poplavnih gozdovih rastejo samo listavci.
Ob obalah je najbolj pogosto vrbovje, malo dlje od reke pa so najbolj razširjeni
hrasti vrste dob in dolgopecljati
bresti, pa tudi pritepenka robinija (vrsta akacije). Veliko je umetno zasajenih
topolov. Ti obvodni gozdovi so pravi raj
za ptice, saj v njih živi okoli 110 vrst ptic, veliko izmed teh vrst je zaščitenih.
Poplavni logi so v precejšnjem delu zaščiteni v okviru projekta Natura
2000 (v Sloveniji okrog 127 km2
ozemlja).
mrtvice v Lisjakovi strugi pri Gornji Radgoni |
Do nastanka kraljevine SHS (1920) ni bilo na slovenskem delu
reke Mure še nobenega mostu. Prehod preko reke so omogočali dokaj na gosto
posejani brodi. Teh brodov je še danes nekaj v rabi ( npr. v
Ceršaku, pri Ižakovcih, v Melincih, v Bistrici). Brod sestavljata dva plitva čolna, ki sta
povezana z nosilno ploščadjo, podobno tisti pri katamaranih. Na brodu je običajno tudi pokrita
krmarjeva hišica. Brod je pripet na jekleni vrvi, ki je napeljana preko reke.
Poganja ga vodni tok. Za prevoz preko reke je potrebno plačati manjši znesek
(za pešča in kolesarja morda kak evro, za motorno vozilo ali traktor pa 2-3
evre).
Prvi most na Muri so zgradili
leta 1922 med Veržejem in Dokležovjem, o čemer danes priča kolesarsko in
pohodniško počivališče s spominsko tablo, ki stoji malce pred vasjo Dokležovje.
brod na Muri v Melincih |
Sedaj imamo v Pomurju
tudi najdaljši rečni most v Sloveniji - to je 833 m dolg most na avtocesti med Vučjo
vasjo in Bakovci, zgrajen leta 2003. Na
Muri je bilo še v časih pred drugo svetovno vojno več kot 40 mlinov, ki so
mleli žito s pomočjo vode iz reke. Danes še vedno obratuje Babičev mlin v
Veržeju. V Ižakovcih pa je na Otoku ljubezni obnovljen mlin, v katerem je
urejen tudi muzej. Obnovljen mlin na Muri imajo tudi Avstrijci v
Murecku in Hrvati v Žabniku pri Svetem Martinu na Muri.
Za Muro so bili značilni tudi büjraši. To so bili delavci,
ki so iz naravnih materialov - iz lesa vrb, topolov in jelš spletali butare. Na
mestih, kjer je reka odnašala brežino , so zabili kole, nato pa so mednje
zlagali povezane butare. Tako "obzidje" so nato učvrstili še z
nasutjem gramoza. S tem so reki preprečili, da bi odnašala rodovitno zemljo in
spodkopavala protipoplavne nasipe. Več o tej temi na strani - http://www.beltinci.net/Otok_ljubezni,623,0.html
Mura ima v krajih, ki ležijo ob njej, za ljudi, ki tod
živijo, kar nekakšno magično privlačnost.
Tega se ne da dobro opisati, a se dobro čuti v pogovorih z domačini,
kadar beseda nanese na reko. Za Muro
Prekmurci pravijo, da je taka reka, da se najprej hodi k njej, potlej pa se jo
nosi s sabo. Moram reči, da po nekaj letih druženja z njo to v veliki
meri velja tudi že zame. Tudi to je bil
eden izmed razlogov, da sem se odločil za kolesarjenje ob celotnem toku te
reke.
Priprava na pot
Najprej sem si
pogledal celotno relacijo kolesarske poti na strani http://www.murradweg.com/sl/pregled
. Celotna pot je dolga približno 470 km. Točno razdaljo je nemogoče navesti,
ker na posameznih odsekih obstajajo številne variante poti. Na spletni strani
poti predlagajo za kolesarjenje po celotni trasi približno en teden, kar naj bi
omogočalo tudi oglede krajev in znamenitosti ob poti. Pripravil sem si okvirni načrt, s katerim sem
predvidel 4 dni kolesarjenja in dodatno en dan za prihod na začetno točko ob
izviru Mure. Prvi dan bi tako kolesaril
dobrih 130 km in prenočil nekje v bližini Judenburga. Drugi dan bi moral prekolesariti kakih 140 km
in bi prenočišče poiskal v Gradcu ali nekje v okolici tega mesta. Za tretji
dan sem načrtoval približno 100 km vožnje, prespal pa bi doma v
Radencih. Tako bi mi za zadnji dan ostalo še dobrih 100 km poti do izliva Mure
v Dravo pri Legradu na Hrvaškem. Še isti dan bi opravil povratek domov, seveda ne s kolesom.
Sledila je priprava kolesa. Odpeljal sem ga na servis k
mojstru v Radencih, da mi je ponovno nastavil prestave, zamenjal zavorne obloge
in skrbno privil vse vijake. Kupil sem
rezervno zračnico in sprej za hitro krpanje gume. Med opremo, ki jo bom vzel na
pot, sem dodal še izvijač in komplet ključev.
Malo sem mencal, ali naj vzamem zračno tlačilko, pa sem jo nazadnje
pustil doma. Upal sem, da jo bom v primeru potrebe že dobil pri kaki hiši ali
pa od drugih kolesarjev, ki bodo zagotovo vozili mimo mene. Sem pa dodal v prtljago še ključavnico za
zaklepanje kolesa in čelno svetilko.
Razmišljal sem, ali naj posebej za to pot nabavim še prtljažnik in dve
kolesarski torbi, katere bi montiral na prtljažnik. Ko pa sem pogledal dokaj
kratek seznam opreme in rezervnih oblačil,
ki jih bom vzel s seboj, sem se odločil, da bo nabava te opreme morala še malo
počakati. Vzel bom malo večji planinski nahrbtnik, katerega
bom imel med vožnjo na ramah.
Potem sem pričel polniti nahrbtnik. Najprej perilo za 4 dni,
rezervna kolesarska majica, dežna pelerina, termoflis, spodnji del trenirke in lahka potovalna
brisača. Lahki natikači za prenočišče in morebitne sprehode po mestih po
končanem kolesarjenju. Papirnati robci. Sledil je mobitel in polnilec zanj,
fotoaparat, nekaj rezervnih baterij in polnilec tudi za foto baterije. Pa
računalniška tablica z instaliranim GPS programom, polnilec še zanjo. Ne vem,
zakaj ne izumijo in standardizirajo univerzalnega polnilca za vse te drobne
zadeve, ki delajo na 12 V.
Dodal sem še
knjižico" Murradweg
" , vodnik po tej kolesarski poti,
katerega sem naročil preko Interneta na naslovu http://www.murradweg.com/de/service/prospektbestellung
. Prospekt sem dobil na dom že v dveh
dneh po tem, ko sem ga naročil. Avstrijci so močno razvita turistična država in
res vedo, kako se streže tem rečem. Na zgornji spletni strani je sicer povsem
enak vodnik ponujen tudi v PDF obliki. Torej bi si ga lahko natiskal tudi sam. Mnogo
bolj priročna od črno-belo sprintanega dokumenta pa je majhna tiskana knjižica, kjer so
zemljevidi tudi v barvah. Pripravil sem
še oblačila za na pot - kolesarske hlače s hlačnicami preko kolena, kolesarska
majica, rokavice, čelada. In seveda denarnica, ne čisto prazna.
Sledila je organizacija prevoza na startno točko pri izviru
Mure. Na zgoraj omenjeni slovenski
spletni strani kolesarske
poti sem našel povezavo na stran
podjetja Bacher-Reisen, ki skrbi za prevoze kolesarjev med Bad Radkesburgom in Muhrom v obeh smereh. Ugotovil sem, da avtobus vozi iz Bad
Radkesburga vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 14.uri, ob nedeljah pa ob 11.uri. Voznina za potnika
in kolo ter vso prtljago znaša 49 evrov.
Avtobus vozi do kraja Muhr v dolini Lungau. Od tam je potem še približno
14 km vzpona po gorskih cestah do planinske koče Sticklerhütte, katera je uro in pol hoda oddaljena od izvira
Mure. Prevoze opravljajo v času od maja do konca septembra, ko se kolesarska
sezona za večino rekreativnih kolesarjev že zaključuje.
Odločil sem se, da na pot krenem v petek, 14.8.2015.
Poklical sem na firmo Bacher-Reisen in si za ta dan rezerviral sedež na
avtobusu do Muhra. Nato sem poklical na planinsko kočo Sticklerhütte in
rezerviral prenočišče z večerjo prav tako za petek.
Odločitev glede prevoza nazaj domov iz Legrada sem zaenkrat pustil
odprto. A potihem sem imel v mislih soseda Mladena, katerega bi lahko zaprosil,
da me pride iskat v Legrad in odpelje domov. Ker je po rodu iz krajev tam blizu,
bo najbrž kar rad izkoristil priložnost,
da se ponovno malo razgleda po Medžimurju. Tako, priprave so končane. Zdaj lahko le še odštevam dneve, ki so
preostali do odhoda na pot.
Pregled kolesarske poti iz vodnika MurradwegTa vodnik sem uporabljal na svoji poti. V njem so našteta prenočišča, navedeni podatki o razdaljah med kraji, o višinski razliki in o zanimivih objektih ob poti, ki jih je vredno obiskati.