Dan 5 Radenci - Veržej - Goričan - Legrad , 102 km

Četrtek, 20.8.2015  Radenci - Veržej - Mursko Središče - Goričan - Legrad , 102 km

Nebo je bilo precej oblačno, ko sem točno ob 07.uri zjutraj zajahal svoje kolo pred domačo hišo v Radencih.  S sosedom Mladenom sem se dogovoril, da me pride iskat v Legrad. Do tja je točno 100 km in računal sem, da pot, na kateri ni skoraj nobenih vzponov, lahko opravim v 6 urah. Tako sem mu dejal, da naj bo v Legradu ob 14.uri.   

Tudi na slovenskem delu kolesarske poti ob Muri je možnih več variant poti. Ena možnost je kolesarjenje po vinskih cestah, ki vodijo po vinorodnih gričih od Radgone preko Zbigovcev do Kapele in naprej proti Vučji vasi in Veržeju. Druga možnost je kolesarjenje po levem bregu Mure od Gederovcev, preko Petanjcev, Kroga, Dokležovja, Ižakovcev in Melincev do Dolnje Bistrice, kjer bi prečkal Muro in prestopil hrvaško mejo v Gibini. Tretja varianta, ki jo omenja tudi vodniček po poti Murradweg, je varianta po cestah od Radencev do Veržeja, nato pa skozi Krapje in Moto do mejnega prehoda Gibina. Od tam do Svetega Martina na Muri  in naprej do Murskega Središča. Od tu naprej je na voljo praktično samo še ena možna pot, ki vodi skozi Goričan in Donjo Dubravo do Legrada.

variante kolesarske poti ob Muri v Sloveniji

Odločil sem se za to tretjo varianto. Že ko sem vozil od Radencev proti kraju Hrastje Mota in naprej proti Veržeju, sem opazil kar nekaj razlik med kolesarskimi potmi, ki sestavljajo Murradweg v Avstriji in delom te poti v Sloveniji. V Avstriji je ta pot označena res dobro in to z zelenimi tablami z oznako R2 in označevanjem oddaljenosti do krajev ob poti. Pri nas je oznaka te poti običajno modra tabla z oznako poti G-12 in napisom pot Mura - Drava. Le redko pa sem opazil, da bi bile navedene tudi razdalje do naslednjega kraja.

oznaka te poti pri nas je G 12

 V Avstriji so kolesarske steze praviloma ločene od drugega prometa in so namenjene samo kolesarjem. Pri nas je bil le del poti od Radencev proti Vučji vas ločen od vozišča, pa še tam ga moramo kolesarji deliti s pešci in traktorji.

konec kolesarske poti v kraju Hrastje Mota

rojstna hiša kardinala Missie v Hrastju

Povsod drugod sem moral voziti po regionalnih cestah, kot udeleženec v prometu z drugimi vozili. Še največja razlika pa je v oddaljenosti od reke Mure. V Avstriji so se potrudili, da je kolesarska pot res tesno ob Muri, kjerkoli je to mogoče. Pri nas resda vodi pot tesno ob Muri vse od Radgone pa vsaj do avtocestnega mostu v Vučji vasi. Vendar je ta pot primerna samo za gorska kolesa. Po varianti, ki sem jo kolesaril danes, pa reke Mure lep čas sploh nisem videl.  

pred Veržejem zavije pot skozi Bunčane

v Veržeju je učna pot ob mrtvicah Mure

Ob pol deveti uri sem prikolesaril do Razkrižja. Že od daleč se vidi značilni turn cerkve v tem obmejnem kraju. Prečkal sem reko Ščavnico, ki se tod izliva v Muro. Ta reka je eden od močnejših pritokov Mure.  Še rahli vzpon skozi kraj Šafarsko in že sem bil v Gibini, kjer je mejni prehod. 

Razkrižje

mejni prehod Gibina

Mrkemu hrvaškemu policaju, ki se je zavlekel  v kabino, sem pomolil osebno izkaznico. Brez besed in brez smehljaja mi jo je vrnil in že sem bil na hrvaškem ozemlju.  Tu se je oznaka kolesarske poti ponovno spremenila. Sedaj so bil ob cesti modre table z oznako R-12. Ob cesti me je pozdravila tabla z dobrodošlico v občini Sveti Martin. Tu so v zadnjem času zgradili toplice, ki jih kar precej reklamirajo. Želeli bi poleg gostov iz Avstrije pridobiti tudi goste iz Slovenije. Točno ob 9.uri sem bil v kraju Sveti Martin.

Sveti Martin ob Muri

Malo za Martinom sem ob cesti opazil informacijsko tablo z napisom - "Najsjevernija turistička točka u Hrvatskoj". Tega pa vsekakor ne smem spregledati! Zapeljal sem z glavne ceste v levo proti reki Muri. Po dobrem kilometru vožnje sem se pripeljal do reke Mure. Hrvati so se res potrudili.

Na reki je obnovljen plavajoči mlin. V njegovi bližini je tudi brod, ki je videti v voznem stanju. Ob reki je lep gostinski objekt. Vse polno je informacijskih tabel z različnimi podatki o reki in življenju ob reki. Hrvati Muro imenujejo Hrvatski Amazon, najbrž zaradi široke delte,  v kateri se Mura izliva v Dravo. Ob turističnem objektu je mandala, izdelana iz velikih kamnov. A turizem si predstavljajo nekako tako kot mi v Sloveniji. Objekt je bil zaprt, nikjer žive duše. Ne vem za koga so se tako potrudili, če ne znajo vsem tem investicijam vdahniti nobenega življenja.

mlin na Muri

brod na Muri

 

mandala

Ko sem poslikal vse zanimivosti na tej najbolj severni hrvaški turistični točki, sem se vrnil na označeno kolesarsko cesto proti Murskemu Središču.  V tem kraju sem bil ob 9.3o uri. Središče leži ob Muri povsem na mejni črti. Mestece ima okrog 6.500 prebivalcev. To je najbolj severno mesto v Hrvaški, leži na 160 m nadmorske višine. V začetku prejšnjega stoletja so bile v bližini tega mesta naftne vrtine in rudnik premoga. Danes od te industrije ni ostalo nič več.

pred Murskim Središčem

Pričelo je rahlo rositi in moral sem obleči dežno pelerino. Tista dva dneva, ko sem čakal na napovedan dež, ni padla niti kaplja. Za danes je bila napoved oblačno vreme, a brez padavin. Pa že zjutraj dežuje. Bomo videli, kako bo popoldan.  Vozil sem skozi međimurske vasi z zanimivimi imeni Peklenica, Križovec, Miklavec, Ferketinec. Prometa je bilo malo. Ob pol enajsti uri sem se bližal vasi Turčišče, ko se je ulilo močneje. Poiskal sem si zavetje pod napuščem bližnje hiše in vedril nekaj minut. Spet se je spremenila oznaka kolesarske poti. Sedaj sem imel pred seboj kar dve oznaki, R-2 in R-3, obe poti pa vodita proti Goričanu. 

proti Goričanu

Goričan je znan predvsem po speedway stadionu. V tem kraju prebiva podjetnik Pavlic, ki se ukvarja z gradnjo cest. Njegov sin je bil talentiran tekmovalec v speedwayju, eden ob boljših v tem delu Evrope. Očka mu je za lažji trening zgradil pravi speedway stadion, na katerem sedaj prirejajo tudi dirke, ki štejejo za evropsko prvenstvo. In njegov sin Jurica Pavlic  na teh dirkah dosega kar dobre rezultate. Včasih na tem svojem stadionu uspe prehiteti tudi našega zvezdnika Mateja Žagarja. Malo pred 11.uro sem pripeljal v kraj Hodošan. Tu me je obcestna tabla usmerila v levo proti Goričanu. Doslej se na hrvaški strani še nisem kaj prida ustavljal in to iz preprostega razloga - ker s seboj nisem imel nobenih kun.

Goričan - glavni trg

V Goričanu sem parkiral kolo pred pošto in šel vprašat, ali bi mi zamenjali nekaj evrov v kune. Ker sem upal, da bo ta menjava opravljena hitro, kolesa sploh nisem zaklenil. Sem pa opazil, da se v bližini pošte smukajo Romi, ki so imeli v bližini neke štante. Ker je blagajničarka pisala in izpolnjevala neke obrazce, sem na hitro skočil ven in preveril, ali je kolo še tam, kjer sem ga prislonil. Bilo je.  Ko sem dobil svoje kune, sem šel čez cesto do prve oštarije in naročil kavico z mlekom.  Goričan pa ni znan samo po spidveju. V Goričanu naj bi bil marof in dvorec družine Zrinjski, ene izmed najbolj pomembnih hrvaških plemiških družin iz časa bojev proti Turkom. Žal nisem uspel ugotoviti, kod se pride do njega. Mesto leži ob Muri in tesno ob meji z Madžarsko. V tem delu je Mura mejna reka med Hrvaško in Madžarsko. 

informacijska tabla o Zrinskih je v treh jezikih

Od Goričana naprej se kolesarska pot ponovno oddalji od reke Mure. Vozil sem skozi kraje Hemuševec, Draškovec, Čukovec. Pri kraju Sveta Marija sem pripeljal do velikega akumulacijskega jezera na reki Dravi. V kraju Donja Dubrava sem celo zapeljal preko mostu na drugo stran reke Drave.

most čez Dravo v Donji Dubravi

V tem delu reki Mura in Drava nekaj časa tečeta skoraj vzporedno. Izliv Mure v Dravo je le kakih 10 km naprej od Dubrave, v manjšem kraju z imenom Legrad. Še pred Legradom sem zapustil Međimurje in vstopil v Koprivničko županijo, ki pa že sodi v Podravino.

mapa sotočja - Mura je skrita pod vijolično črto državne meje

Ob pol enih popoldan sem končno prikolesaril do križišča, kjer me je rjava  tabla usmerila v levo - na ustje (tod rečejo ušče)  Mure in Drave. Kilometer ali dva od tega odcepa se nahaja vasica Legrad.

Sotočje obeh rek je še kak kilometer oddaljeno od vasi. Potrebno je voziti po grobi gruščnati makadamski cesti. Oznake so dobre, na vsakem križišču te usmerijo naprej.

proti sotočju Drave in Mure

Ob sotočju rek je gostinski objekt. Videti je precej zanemarjen in verjetno ne deluje več. Vidi se mu, da je doživel že boljše čase. Ob njem so pripravljene mize in ognjišča za peko na žaru. Povsod je vse polno smeti. Povsem druga slika kot na avstrijskem delu poti.  
 

zanemarjeni gostinski objekt ob sotočju rek

 Parkiram kolo ob obmejnem kamnu in se brez kolesa napotim na peščine ob reki Dravi. Muro vidim oddaljeno kakih 100 metrov. Od tu, kjer stojim je videti Mura celo močnejša reka od Drave.  Na sotočju obeh rek je videti močne vrtince na mestih, kjer se vodovji obeh  rek pomešata. Nikjer nobenih ljudi. Ko posnamem že celo kopico slik, se počasi odpravim nazaj h kolesu. Zopet je pričelo rahlo rositi.

mejni kamen med Hrvaško in Madžarsko

sotočje, levo Drava, spredaj Mura in Madžarska

Odpeljem se v vasico Legrad in poiščem vaško gostilno, ki se seveda stiska k vaški cerkvi.

cerkev v Legradu

Nato pokličem Mladena in mu sporočim svojo trenutno lokacijo. Pove mi, da je že odrinil iz Čakovca in da bo najkasneje čez pol ure že v Legradu. Ko naročim prvo steklenico piva, se zavem, da je moje popotovanje od izvira reke Mure do izliva v Dravo končano. Veliko sem doživel v teh petih dnevih, kolikor sem se družil s reko. In Muro sem vzljubil še bolj kot sem jo imel rad poprej, če je to sploh mogoče.

Mura z mostu v Radencih

Povzetek poti

Celotna pot Murradweg je po podatkih iz vodnika dolga 470 km. Na mojem števcu na kolesu sem jih naštel 510 km. Nekaj se jih je nabralo, ko sem ponekod zavozil s trase v vasice ob poti, da sem si ogledal vaško cerkvico ali našel lokal za kavico in počitek. Nekaj kilometrov sem dodal, ko sem se pred Gradcem vračal po fotoaparat. Pa najbrž tudi števec na kolesu ni popolnoma točno umerjen. Kakorkoli, v štirih dneh sem prevozil blizu 500 km ob toku reke Mure navzdol. Pot pa ne gre samo navzdol, vmes je kar precej vzponov. Seštel sem številke iz vodnika - 5118 višinskih metrov spusta in kar 3536 metrov vzponov. Največ vzponov je bilo v prvem delu, do Judenburga. Naprej je potem malce lažje. Za celotno pot sem porabil 5 dni. Prvi dan sem porabil za pristop do izvira Mure, tri dni sem vozil po Avstriji in en dan je bil namenjen za slovenski ter hrvaški del poti. Nič ne bi bilo narobe, če bi malo skrajšal etape in vozil kak dan dalje. Ob poti je res veliko lepih krajev in točk, ki so vredne ogleda. Morda bom naslednjič vozil 7 dni, kot to priporočajo v vodniku...  

Še pregled opravljene poti v številkah:
 

		Kolesarska pot ob Muri - Murradweg
zap	datum	od	nadm. višina	do	km	skupno	dan	spusta	vzpona
1	14.8.2015	Radenci		Bad Radkesburg	7,0		1
2		Bad Radkesburg		Muhr	310,0
3		Muhr		Sticklerhutte	15,0
4	15.8.2015	Sticklerhutte	1763	Muhr	15,0	15,0	2	861	261
5		Muhr	1107	St. Michael	12,8	27,8
6		St. Michael	1075	St. Margarethen	6,3	34,1
7		St. Margarethen	1065	Tamsweg	11,7	45,8
8		Tamsweg	1022	Stadl an der Mur	20,8	66,6
9		Stadl an der Mur	914	St. Lorenzen	10,6	77,2
10		St. Lorenzen	810	Murau	7,2	84,4		1190	887
11		Murau	829	Teufenbach	16,6	101,0
12		Teufenbach	760	Scheifling	5,0	106,0
13		Scheifling	762	Judenburg	29,0	135,0		813	693
14	16.8.2015	Judenburg	737	Knittelfeld	20,6	20,6	3
16		Knittelfeld	645	St. Michael	24,2	44,8
18		St. Michael	596	Leoben	12,2	57,0		678	531
19		Leoben	541	Bruck an der Mur	17,0	74,0
20		Bruck an der Mur	491	Pernegg	11,0	85,0
21		Pernegg	464	Frohnleiten	16,4	101,4
22		Frohnleiten	438	Deutschfeistritz	10,6	112,0
23		Deutschfeistritz	414	Gratwein	10,6	122,6
24		Gratwein	392	Graz	13,1	135,7		1065	873
25		Graz	353	Wildon	26,0	161,7
26	17.8.2015	Wildon	314	Leibnitz	15,2	15,2	4	295	216
27		Leibnitz	275	Mureck	31,5	46,7
28		Mureck	237	Radenci	25,0	71,7		143	75
29	20.8.2015	Radenci	201	Veržej	20,5	20,5	5
30		Veržej	182	Mursko Središče	26,0	46,5
31		Mursko Središče	175	Goričan	27,7	74,2
32		Goričan	145	Donja Dubrava	17,4	91,6
33		Donja Dubrava	128	Legrad	10,0	101,6		73
		skupno				470,0		5118	3536